Pavel Marđonović, predsednik Kolesarske zveze Slovenije in direktor podjetja Holcim (bolj znanim kot Lafarge), je - kot bi nekaj slutil - nedavni slavnostni podpis pogodbe za Evropsko kolesarsko prvenstvo 2026, predprejšnji ponedeljek, pred Večerom zvezd, nameraval izpeljati brez prisotnosti medijev, toda novinarji so zanj izvedeli iz redne najave dogodkov na portalu Slovenske tiskovne agencije. Kasneje pa naj bi se pred svojimi hvalil, da mu je Han (Matjaž, minister za gospodarstvo, turizem in šport) "podpisal za tri milijone evrov", kar se je izkazalo kot netočno.

Toda očitki, ki na Marđonovića letijo iz kolesarskega miljeja in KZS, so skrajno resni. Štiriletni mandat na čelu Zveze mu je potekel junija letos, pa ne samo njemu, celotno Kolesarsko zvezo je postavil v položaj, ko že pet mesecev nima veljavnih organov za delovanje in zakonitega zastopnika, posledice tega pa je dejstvo, da so vsi pravni posli KZS po 23. juniju 2025 - nični. Kar seveda velja tudi za omenjeni podpis pogodbe

Nova zakonodaja o avtorskih pravicah bi vsakemu državljanu podelila polno lastništvo nad svojo podobo – vključno s podatki o obrazu, glasu in telesu – s čimer bi zagotovila, da noben sistem ali podjetje umetne inteligence teh podatkov ne bi moglo replicirati ali uporabljati brez soglasja.

pojdi na članek

Prelistaj to številko revije Misteriji:

Zgodilo se je nekaj zelo preprostega – a zato toliko bolj resničnega. Brat je prevajal zelo zanimivo knjigo Vi ste kanal – Prejmite vodstvo z višjih ravni. Mene je prosil, naj mu pomagam pregledati jezik. A med tistimi listi zelenega fascikla, med iskanjem vejic in vezajev, se je zgodilo nekaj, kar danes imenujem četrti val. Ne bi znala pojasniti s pravimi besedami, a ... neka navzočnost se je pojavila. Ni bila zunanji glas, ni bila notranja projekcija. Bila je povezava – skozi prostor, skozi srce, skozi tisto neoprijemljivo, kar se zgodi, ko nisi več ti, ampak Smo.

Pravijo, da se duhovna izkušnja pogosto začne, ko se stvari »pokvarijo«. V mojem primeru je bil to tiskalnik. Potem še računalnik. A tisto, kar se je zares »pokvarilo«, je bila moja želja po nadzoru. In hkrati se je nekaj odprlo – kanal, prenos, stik.

Tako zdaj pišem brez stroja. Pišem s srcem.

In čeprav se brat še vedno smehlja in dvomi – jaz pa še vedno popravim kako njegovo vejico – se zavedam, da se je nekaj zares spremen

Miranu Stanovniku, nekdanjemu profesionalnemu puščavskemu motoristu in priljubljenemu županu občine Log - Dragomer, je aktivno ukvarjanje z vrhunskim športom pustilo posledice na sklepih. Za seboj ima šest operacij kolenskih sklepov. A je kot zaprisežen športnik, ki zasleduje cilj »zdrav duh v zdravem telesu«, našel svoj način, da se lahko še vedno aktivno ukvarja s kolesarjenjem in pohodništvom. Po srečanju z dr. Wolfgangom Feilom, avtorjem knjige Premagajmo artrozo in bolečine v sklepih, je začel redno uživati poper, že skoraj dve desetletji pa uživa tudi prehransko dopolnilo Lyprinol Advanced z maščobnimi kislinami omega-3, ki je naravni kompleks morskih lipidov in krilovega olja.

Miran Stanovnik je bil od malih nog zapisan športu. »V tistem času, ko sem se ukvarjal z vrhunsko atletiko, trenerji še niso imeli pravega znanja o pravilnem odmerjanju vaj in treninga za mladostnike in so nas preobremenili. Ko je človek še mlad, se telo regenerira. A telo si zapomni določene napake, ki si

Našla na obali pod klifi v Strunjanu.

Lep pozdrav, Mateja

Večina nas je slišala za ECB, FED, IMF in druge finančne inštitucije, ki nam krojijo finančno politiko. V senci za njimi pa tiho stoji nevidni arhitekt z zvenečo kratico BIS.

BIS (Bank for International Settlements), Banka za mednarodne poravnave, je bila ustanovljena leta 1930 v Baslu, da bi se umiril gospodarski kaos po prvi svetovni vojni. Pripravlja standarde (Basel standards), spodbuja usklajevanje politik in pomaga pri kriznem posredovanju centralnih bank. Skrbi za sodelovanje med centralnimi bankami, vodi raziskave o finančni stabilnosti, upravlja (skriva) rezerve in deluje kot »banka bank«, možganski trust svetovnega bančništva. Ni komercialna banka z delničarji, niti regulator z izvršilno močjo nad komercialnimi bankami. V njenih sejnih sobah se ne pogovarjajo o kreditih za podjetja, ampak o tem, koliko denarja bo sploh obstajalo.

BIS je v izključni lasti 63-ih centralnih bank in vsaka ima glas v generalnem zboru. Z druge strani je BIS lastnik vseh centralnih bank, ki so v veči

• Panamski kanal ustvarja kar tretjino celotnega prihodka gospodarstva Paname.

• Prva ladja, ki je prečkala kanal, je bila tovorna ladja Ancon, 15. avgusta 1914.

• Panamski prekop je postal najdražji projekt v ameriški zgodovini.

• Panama se ponaša z najstarejšim in najdaljšim neprekinjeno delujočim mestnim svetom na ameriški celini.

• Panamski klobuk je v resnici izdelan v Ekvadorju.

• V Panami lahko v istem dnevu plavate v Atlantskem in Tihem oceanu.

• Imajo najstarejšo neprekinjeno delujočo železnico.

• Panama je edino glavno mesto, ki ima deževni gozd znotraj mestnih meja

Študija raziskovalcev iz OpenAI in MIT kaže, da nekateri ljudje postajajo zasvojeni s pogovori z umetno inteligenco. Pri njenih stalnih uporabnikih so opazili znake, podobne klasični odvisnosti: obsesivno razmišljanje o aplikaciji, nervozo, ko je ne uporabljajo, čustveno navezanost in celo nihanja razpoloženja. Mnogi od njih so osamljeni in jim ChatGPT postane prijatelj, poslušalec ali svetovalec. Večina uporabnikov takih težav nima – a ko umetna inteligenca začne nadomeščati resnične pogovore in lastno razmišljanje, se hitro znajdemo v svetu, kjer se človek raje zaupa računalniku kot drugim ljudem. Je to šele začetek »digitalne odvisnosti nove generacije«?

Nova raziskava, objavljena v reviji Journal of Vascular and Interventional Neurology, je pokazala, da ljudi, ki so kdaj imeli mačko, kar za 37 odstotkov manj ogroža smrt zaradi srčnega infarkta kot tiste, ki nikoli niso imeli mačke. V dvajsetletni študiji, ki je zajela več kot štiri tisoč udeležencev, so raziskovalci upoštevali dejavnike, kot so starost, spol, krvni tlak, sladkorna bolezen in kajenje, a povezava je ostala. Raziskovalci menijo, da mačke morda pomirjajo lastnike in s tem dobesedno »mehčajo« njihova srca.

V osrčju avstralskega gorovja Blue Mountains stoji kamnita »Sfinga« – nenavadna »naravna« formacija, ki kot tihi stražar bdi nad dolino Jamison. Postavljen na robu prepada s svojo mogočno silhueto iz ene perspektive spominja na človeško podobo, iz druge pa s svojo skoraj staljeno strukturo vzbuja občutek starodavne skrivnosti. Je to res le naključje geoloških procesov ali pa gre morda za kamniti zapis nekega davnega spomina, ki nam skozi obliko in tišino šepeta o času, ki smo ga pozabili?

Zamisel za QR kodo, ki danes poganja digitalni svet, se je rodila v japonskem podjetju Denso Wave leta 1994. Njen izumitelj, inženir Masahiro Hara, je med igranjem starodavne strateške igre go opazoval črno-bele kamenčke na mreži in dobil navdih: na podoben način bi lahko shranjevali informacije – v vzorcu pik, ki ga je mogoče hitro brati z vseh smeri. Cilj je bil pospešiti sledenje avtomobilskim delom v tovarnah Toyote, kjer so bile črtne kode prepočasne. QR koda lahko shrani več kot sedem tisoč znakov in deluje tudi, če je do 30-odstotno poškodovana. Iz igre go je nastal ključ globalne komunikacije.

Znanstveniki že desetletja poskušajo razumeti skrivnosten pojav, imenovan kvantno tuneliranje – pojav, pri katerem delci prehajajo skozi ovire, čeprav za to nimajo dovolj energije. Nedavne meritve so pokazale nekaj osupljivega: delci se na drugi strani pojavijo hitreje, kot bi tja lahko prišla svetloba. Nemška fizika Patrik Schach in Enno Giese s Tehnične univerze v Darmstadtu menita, da delci skozi oviro potujejo skoraj brez časovne zamude – njihov »čas potovanja« je lahko celo nič. To bi pomenilo, da v kvantnem svetu morda obstajajo procesi, ki presegajo mejo svetlobne hitrosti. A večina znanstvenikov opozarja, da to ne pomeni, da se informacija ali energija res giblje hitreje od svetlobe – le da naš način merjenja časa pri teh mikroskopskih pojavih morda ne deluje tako, kot si mislimo. Se svet v resnici obnaša hitreje, kot nam dovoljuje Einsteinova fizika?

Nasin teleskop Jamesa Webba je posnel nekaj, kar bi lahko spremenilo vse, kar vemo o vesolju. Zaznal je galaksije, ki so nastale neverjetno zgodaj, že 250 milijonov let po velikem poku, in med njimi celo spiralne galaksije, ki naj bi se pojavile šele po milijardah let. Še bolj nenavadno pa je, da se dve tretjini opazovanih galaksij vrti v isto smer. Po teoriji bi moralo biti njihovo vrtenje naključno, a očitno ni. Nekateri znanstveniki zato domnevajo, da naše celotno vesolje morda obstaja znotraj ogromne črne luknje, katere vrtenje določa gibanje vsega v njej. Če imajo prav, potem smo vsi – planeti, zvezde in galaksije – del vrtinca znotraj vesoljske pošasti.

Znanstveniki so odkrili, da po smrti človekovega organizma nekatere celice še ne umrejo takoj, temveč se še kar naprej obnavljajo, prilagajajo in celo tvorijo nove večcelične strukture, če so jim le na voljo hranila, kisik in bioelektrika. V raziskavi, objavljeni v reviji Popular Mechanics, strokovnjaki namigujejo, da bi te »preživele« celice lahko imele obliko lastne zavesti, ločene od telesa. Takšna celična inteligenca bi lahko preoblikovala medicino, presaditve organov in naše razumevanje samega življenja. Ali delci nas živijo naprej tudi takrat, ko naše telo že umre?

Nova raziskava potrjuje, da znameniti Mandelov učinek resnično obstaja. Gre za pojav, ko se množice ljudi enako »napačno« spomnijo dogodkov, besed ali slik – kot da bi živeli v vzporedni resničnosti. Primer? Mnogi so prepričani, da je pokemon Pikachu imel črn konec repa, ali da je v logotipu družabne igre Monopoly mož nosil monokel, pa ga nikoli ni. Znanstveniki, ki so raziskavo objavili v reviji i-Perception, priznavajo, da tega pojava ne znajo razložiti; ne gre le za zmeden spomin, ampak za kolektivni občutek drugačne preteklosti. Zakaj se tolikšen del ljudi spominja iste »napačne resničnosti«? Je naš spomin nezanesljiv – ali pa res obstaja več različic sveta?

Znanstveniki z Univerze v Southamptonu so uspeli vdelati celoten človeški genom – vse tri milijarde črk naše DNK – v droben steklen kristal, velik kot kovanec. Ta »5D kristal« lahko shrani do 360 terabajtov podatkov in ostane berljiv več milijard let, celo pri temperaturah do tisoč stopinj Celzija. Podatki so vrezani v petih dimenzijah, treh prostorskih in dveh optičnih, kar omogoča izjemno gostoto zapisa. Poleg DNK je v kristalu zapisan tudi slikovni »ključ«, ki razlaga kemijske elemente in strukturo dvojne vijačnice, da bi bodoče civilizacije lahko razumele, kaj vsebuje. Kristal je shranjen v arhivu Memory of Mankind v avstrijskem Hallstattu – kot sporočilo prihodnosti, če bi človeštvo nekoč izginilo.

Pavel Marđonović, predsednik Kolesarske zveze Slovenije in direktor podjetja Holcim (bolj znanim kot Lafarge), je - kot bi nekaj slutil - nedavni slavnostni podpis pogodbe za Evropsko kolesarsko prvenstvo 2026, predprejšnji ponedeljek, pred Večerom zvezd, nameraval izpeljati brez prisotnosti medijev, toda novinarji so zanj izvedeli iz redne najave dogodkov na portalu Slovenske tiskovne agencije. Kasneje pa naj bi se pred svojimi hvalil, da mu je Han (Matjaž, minister za gospodarstvo, turizem in šport) "podpisal za tri milijone evrov", kar se je izkazalo kot netočno.

Toda očitki, ki na Marđonovića letijo iz kolesarskega miljeja in KZS, so skrajno resni. Štiriletni mandat na čelu Zveze mu je potekel junija letos, pa ne samo njemu, celotno Kolesarsko zvezo je postavil v položaj, ko že pet mesecev nima veljavnih organov za delovanje in zakonitega zastopnika, posledice tega pa je dejstvo, da so vsi pravni posli KZS po 23. juniju 2025 - nični. Kar seveda velja tudi za omenjeni podpis pogodbe

Nova zakonodaja o avtorskih pravicah bi vsakemu državljanu podelila polno lastništvo nad svojo podobo – vključno s podatki o obrazu, glasu in telesu – s čimer bi zagotovila, da noben sistem ali podjetje umetne inteligence teh podatkov ne bi moglo replicirati ali uporabljati brez soglasja.

pojdi na članek

Prelistaj to številko revije Misteriji:

Zgodilo se je nekaj zelo preprostega – a zato toliko bolj resničnega. Brat je prevajal zelo zanimivo knjigo Vi ste kanal – Prejmite vodstvo z višjih ravni. Mene je prosil, naj mu pomagam pregledati jezik. A med tistimi listi zelenega fascikla, med iskanjem vejic in vezajev, se je zgodilo nekaj, kar danes imenujem četrti val. Ne bi znala pojasniti s pravimi besedami, a ... neka navzočnost se je pojavila. Ni bila zunanji glas, ni bila notranja projekcija. Bila je povezava – skozi prostor, skozi srce, skozi tisto neoprijemljivo, kar se zgodi, ko nisi več ti, ampak Smo.

Pravijo, da se duhovna izkušnja pogosto začne, ko se stvari »pokvarijo«. V mojem primeru je bil to tiskalnik. Potem še računalnik. A tisto, kar se je zares »pokvarilo«, je bila moja želja po nadzoru. In hkrati se je nekaj odprlo – kanal, prenos, stik.

Tako zdaj pišem brez stroja. Pišem s srcem.

In čeprav se brat še vedno smehlja in dvomi – jaz pa še vedno popravim kako njegovo vejico – se zavedam, da se je nekaj zares spremen

Miranu Stanovniku, nekdanjemu profesionalnemu puščavskemu motoristu in priljubljenemu županu občine Log - Dragomer, je aktivno ukvarjanje z vrhunskim športom pustilo posledice na sklepih. Za seboj ima šest operacij kolenskih sklepov. A je kot zaprisežen športnik, ki zasleduje cilj »zdrav duh v zdravem telesu«, našel svoj način, da se lahko še vedno aktivno ukvarja s kolesarjenjem in pohodništvom. Po srečanju z dr. Wolfgangom Feilom, avtorjem knjige Premagajmo artrozo in bolečine v sklepih, je začel redno uživati poper, že skoraj dve desetletji pa uživa tudi prehransko dopolnilo Lyprinol Advanced z maščobnimi kislinami omega-3, ki je naravni kompleks morskih lipidov in krilovega olja.

Miran Stanovnik je bil od malih nog zapisan športu. »V tistem času, ko sem se ukvarjal z vrhunsko atletiko, trenerji še niso imeli pravega znanja o pravilnem odmerjanju vaj in treninga za mladostnike in so nas preobremenili. Ko je človek še mlad, se telo regenerira. A telo si zapomni določene napake, ki si

Našla na obali pod klifi v Strunjanu.

Lep pozdrav, Mateja

Večina nas je slišala za ECB, FED, IMF in druge finančne inštitucije, ki nam krojijo finančno politiko. V senci za njimi pa tiho stoji nevidni arhitekt z zvenečo kratico BIS.

BIS (Bank for International Settlements), Banka za mednarodne poravnave, je bila ustanovljena leta 1930 v Baslu, da bi se umiril gospodarski kaos po prvi svetovni vojni. Pripravlja standarde (Basel standards), spodbuja usklajevanje politik in pomaga pri kriznem posredovanju centralnih bank. Skrbi za sodelovanje med centralnimi bankami, vodi raziskave o finančni stabilnosti, upravlja (skriva) rezerve in deluje kot »banka bank«, možganski trust svetovnega bančništva. Ni komercialna banka z delničarji, niti regulator z izvršilno močjo nad komercialnimi bankami. V njenih sejnih sobah se ne pogovarjajo o kreditih za podjetja, ampak o tem, koliko denarja bo sploh obstajalo.

BIS je v izključni lasti 63-ih centralnih bank in vsaka ima glas v generalnem zboru. Z druge strani je BIS lastnik vseh centralnih bank, ki so v veči

• Panamski kanal ustvarja kar tretjino celotnega prihodka gospodarstva Paname.

• Prva ladja, ki je prečkala kanal, je bila tovorna ladja Ancon, 15. avgusta 1914.

• Panamski prekop je postal najdražji projekt v ameriški zgodovini.

• Panama se ponaša z najstarejšim in najdaljšim neprekinjeno delujočim mestnim svetom na ameriški celini.

• Panamski klobuk je v resnici izdelan v Ekvadorju.

• V Panami lahko v istem dnevu plavate v Atlantskem in Tihem oceanu.

• Imajo najstarejšo neprekinjeno delujočo železnico.

• Panama je edino glavno mesto, ki ima deževni gozd znotraj mestnih meja

Študija raziskovalcev iz OpenAI in MIT kaže, da nekateri ljudje postajajo zasvojeni s pogovori z umetno inteligenco. Pri njenih stalnih uporabnikih so opazili znake, podobne klasični odvisnosti: obsesivno razmišljanje o aplikaciji, nervozo, ko je ne uporabljajo, čustveno navezanost in celo nihanja razpoloženja. Mnogi od njih so osamljeni in jim ChatGPT postane prijatelj, poslušalec ali svetovalec. Večina uporabnikov takih težav nima – a ko umetna inteligenca začne nadomeščati resnične pogovore in lastno razmišljanje, se hitro znajdemo v svetu, kjer se človek raje zaupa računalniku kot drugim ljudem. Je to šele začetek »digitalne odvisnosti nove generacije«?

Nova raziskava, objavljena v reviji Journal of Vascular and Interventional Neurology, je pokazala, da ljudi, ki so kdaj imeli mačko, kar za 37 odstotkov manj ogroža smrt zaradi srčnega infarkta kot tiste, ki nikoli niso imeli mačke. V dvajsetletni študiji, ki je zajela več kot štiri tisoč udeležencev, so raziskovalci upoštevali dejavnike, kot so starost, spol, krvni tlak, sladkorna bolezen in kajenje, a povezava je ostala. Raziskovalci menijo, da mačke morda pomirjajo lastnike in s tem dobesedno »mehčajo« njihova srca.

V osrčju avstralskega gorovja Blue Mountains stoji kamnita »Sfinga« – nenavadna »naravna« formacija, ki kot tihi stražar bdi nad dolino Jamison. Postavljen na robu prepada s svojo mogočno silhueto iz ene perspektive spominja na človeško podobo, iz druge pa s svojo skoraj staljeno strukturo vzbuja občutek starodavne skrivnosti. Je to res le naključje geoloških procesov ali pa gre morda za kamniti zapis nekega davnega spomina, ki nam skozi obliko in tišino šepeta o času, ki smo ga pozabili?

Zamisel za QR kodo, ki danes poganja digitalni svet, se je rodila v japonskem podjetju Denso Wave leta 1994. Njen izumitelj, inženir Masahiro Hara, je med igranjem starodavne strateške igre go opazoval črno-bele kamenčke na mreži in dobil navdih: na podoben način bi lahko shranjevali informacije – v vzorcu pik, ki ga je mogoče hitro brati z vseh smeri. Cilj je bil pospešiti sledenje avtomobilskim delom v tovarnah Toyote, kjer so bile črtne kode prepočasne. QR koda lahko shrani več kot sedem tisoč znakov in deluje tudi, če je do 30-odstotno poškodovana. Iz igre go je nastal ključ globalne komunikacije.

Znanstveniki že desetletja poskušajo razumeti skrivnosten pojav, imenovan kvantno tuneliranje – pojav, pri katerem delci prehajajo skozi ovire, čeprav za to nimajo dovolj energije. Nedavne meritve so pokazale nekaj osupljivega: delci se na drugi strani pojavijo hitreje, kot bi tja lahko prišla svetloba. Nemška fizika Patrik Schach in Enno Giese s Tehnične univerze v Darmstadtu menita, da delci skozi oviro potujejo skoraj brez časovne zamude – njihov »čas potovanja« je lahko celo nič. To bi pomenilo, da v kvantnem svetu morda obstajajo procesi, ki presegajo mejo svetlobne hitrosti. A večina znanstvenikov opozarja, da to ne pomeni, da se informacija ali energija res giblje hitreje od svetlobe – le da naš način merjenja časa pri teh mikroskopskih pojavih morda ne deluje tako, kot si mislimo. Se svet v resnici obnaša hitreje, kot nam dovoljuje Einsteinova fizika?

Nasin teleskop Jamesa Webba je posnel nekaj, kar bi lahko spremenilo vse, kar vemo o vesolju. Zaznal je galaksije, ki so nastale neverjetno zgodaj, že 250 milijonov let po velikem poku, in med njimi celo spiralne galaksije, ki naj bi se pojavile šele po milijardah let. Še bolj nenavadno pa je, da se dve tretjini opazovanih galaksij vrti v isto smer. Po teoriji bi moralo biti njihovo vrtenje naključno, a očitno ni. Nekateri znanstveniki zato domnevajo, da naše celotno vesolje morda obstaja znotraj ogromne črne luknje, katere vrtenje določa gibanje vsega v njej. Če imajo prav, potem smo vsi – planeti, zvezde in galaksije – del vrtinca znotraj vesoljske pošasti.

Znanstveniki so odkrili, da po smrti človekovega organizma nekatere celice še ne umrejo takoj, temveč se še kar naprej obnavljajo, prilagajajo in celo tvorijo nove večcelične strukture, če so jim le na voljo hranila, kisik in bioelektrika. V raziskavi, objavljeni v reviji Popular Mechanics, strokovnjaki namigujejo, da bi te »preživele« celice lahko imele obliko lastne zavesti, ločene od telesa. Takšna celična inteligenca bi lahko preoblikovala medicino, presaditve organov in naše razumevanje samega življenja. Ali delci nas živijo naprej tudi takrat, ko naše telo že umre?

Nova raziskava potrjuje, da znameniti Mandelov učinek resnično obstaja. Gre za pojav, ko se množice ljudi enako »napačno« spomnijo dogodkov, besed ali slik – kot da bi živeli v vzporedni resničnosti. Primer? Mnogi so prepričani, da je pokemon Pikachu imel črn konec repa, ali da je v logotipu družabne igre Monopoly mož nosil monokel, pa ga nikoli ni. Znanstveniki, ki so raziskavo objavili v reviji i-Perception, priznavajo, da tega pojava ne znajo razložiti; ne gre le za zmeden spomin, ampak za kolektivni občutek drugačne preteklosti. Zakaj se tolikšen del ljudi spominja iste »napačne resničnosti«? Je naš spomin nezanesljiv – ali pa res obstaja več različic sveta?

Znanstveniki z Univerze v Southamptonu so uspeli vdelati celoten človeški genom – vse tri milijarde črk naše DNK – v droben steklen kristal, velik kot kovanec. Ta »5D kristal« lahko shrani do 360 terabajtov podatkov in ostane berljiv več milijard let, celo pri temperaturah do tisoč stopinj Celzija. Podatki so vrezani v petih dimenzijah, treh prostorskih in dveh optičnih, kar omogoča izjemno gostoto zapisa. Poleg DNK je v kristalu zapisan tudi slikovni »ključ«, ki razlaga kemijske elemente in strukturo dvojne vijačnice, da bi bodoče civilizacije lahko razumele, kaj vsebuje. Kristal je shranjen v arhivu Memory of Mankind v avstrijskem Hallstattu – kot sporočilo prihodnosti, če bi človeštvo nekoč izginilo.

Pavel Marđonović, predsednik Kolesarske zveze Slovenije in direktor podjetja Holcim (bolj znanim kot Lafarge), je - kot bi nekaj slutil - nedavni slavnostni podpis pogodbe za Evropsko kolesarsko prvenstvo 2026, predprejšnji ponedeljek, pred Večerom zvezd, nameraval izpeljati brez prisotnosti medijev, toda novinarji so zanj izvedeli iz redne najave dogodkov na portalu Slovenske tiskovne agencije. Kasneje pa naj bi se pred svojimi hvalil, da mu je Han (Matjaž, minister za gospodarstvo, turizem in šport) "podpisal za tri milijone evrov", kar se je izkazalo kot netočno.

Toda očitki, ki na Marđonovića letijo iz kolesarskega miljeja in KZS, so skrajno resni. Štiriletni mandat na čelu Zveze mu je potekel junija letos, pa ne samo njemu, celotno Kolesarsko zvezo je postavil v položaj, ko že pet mesecev nima veljavnih organov za delovanje in zakonitega zastopnika, posledice tega pa je dejstvo, da so vsi pravni posli KZS po 23. juniju 2025 - nični. Kar seveda velja tudi za omenjeni podpis pogodbe

Nova zakonodaja o avtorskih pravicah bi vsakemu državljanu podelila polno lastništvo nad svojo podobo – vključno s podatki o obrazu, glasu in telesu – s čimer bi zagotovila, da noben sistem ali podjetje umetne inteligence teh podatkov ne bi moglo replicirati ali uporabljati brez soglasja.

pojdi na članek

Prelistaj to številko revije Misteriji:

Zgodilo se je nekaj zelo preprostega – a zato toliko bolj resničnega. Brat je prevajal zelo zanimivo knjigo Vi ste kanal – Prejmite vodstvo z višjih ravni. Mene je prosil, naj mu pomagam pregledati jezik. A med tistimi listi zelenega fascikla, med iskanjem vejic in vezajev, se je zgodilo nekaj, kar danes imenujem četrti val. Ne bi znala pojasniti s pravimi besedami, a ... neka navzočnost se je pojavila. Ni bila zunanji glas, ni bila notranja projekcija. Bila je povezava – skozi prostor, skozi srce, skozi tisto neoprijemljivo, kar se zgodi, ko nisi več ti, ampak Smo.

Pravijo, da se duhovna izkušnja pogosto začne, ko se stvari »pokvarijo«. V mojem primeru je bil to tiskalnik. Potem še računalnik. A tisto, kar se je zares »pokvarilo«, je bila moja želja po nadzoru. In hkrati se je nekaj odprlo – kanal, prenos, stik.

Tako zdaj pišem brez stroja. Pišem s srcem.

In čeprav se brat še vedno smehlja in dvomi – jaz pa še vedno popravim kako njegovo vejico – se zavedam, da se je nekaj zares spremen

Miranu Stanovniku, nekdanjemu profesionalnemu puščavskemu motoristu in priljubljenemu županu občine Log - Dragomer, je aktivno ukvarjanje z vrhunskim športom pustilo posledice na sklepih. Za seboj ima šest operacij kolenskih sklepov. A je kot zaprisežen športnik, ki zasleduje cilj »zdrav duh v zdravem telesu«, našel svoj način, da se lahko še vedno aktivno ukvarja s kolesarjenjem in pohodništvom. Po srečanju z dr. Wolfgangom Feilom, avtorjem knjige Premagajmo artrozo in bolečine v sklepih, je začel redno uživati poper, že skoraj dve desetletji pa uživa tudi prehransko dopolnilo Lyprinol Advanced z maščobnimi kislinami omega-3, ki je naravni kompleks morskih lipidov in krilovega olja.

Miran Stanovnik je bil od malih nog zapisan športu. »V tistem času, ko sem se ukvarjal z vrhunsko atletiko, trenerji še niso imeli pravega znanja o pravilnem odmerjanju vaj in treninga za mladostnike in so nas preobremenili. Ko je človek še mlad, se telo regenerira. A telo si zapomni določene napake, ki si

Našla na obali pod klifi v Strunjanu.

Lep pozdrav, Mateja

Večina nas je slišala za ECB, FED, IMF in druge finančne inštitucije, ki nam krojijo finančno politiko. V senci za njimi pa tiho stoji nevidni arhitekt z zvenečo kratico BIS.

BIS (Bank for International Settlements), Banka za mednarodne poravnave, je bila ustanovljena leta 1930 v Baslu, da bi se umiril gospodarski kaos po prvi svetovni vojni. Pripravlja standarde (Basel standards), spodbuja usklajevanje politik in pomaga pri kriznem posredovanju centralnih bank. Skrbi za sodelovanje med centralnimi bankami, vodi raziskave o finančni stabilnosti, upravlja (skriva) rezerve in deluje kot »banka bank«, možganski trust svetovnega bančništva. Ni komercialna banka z delničarji, niti regulator z izvršilno močjo nad komercialnimi bankami. V njenih sejnih sobah se ne pogovarjajo o kreditih za podjetja, ampak o tem, koliko denarja bo sploh obstajalo.

BIS je v izključni lasti 63-ih centralnih bank in vsaka ima glas v generalnem zboru. Z druge strani je BIS lastnik vseh centralnih bank, ki so v veči

• Panamski kanal ustvarja kar tretjino celotnega prihodka gospodarstva Paname.

• Prva ladja, ki je prečkala kanal, je bila tovorna ladja Ancon, 15. avgusta 1914.

• Panamski prekop je postal najdražji projekt v ameriški zgodovini.

• Panama se ponaša z najstarejšim in najdaljšim neprekinjeno delujočim mestnim svetom na ameriški celini.

• Panamski klobuk je v resnici izdelan v Ekvadorju.

• V Panami lahko v istem dnevu plavate v Atlantskem in Tihem oceanu.

• Imajo najstarejšo neprekinjeno delujočo železnico.

• Panama je edino glavno mesto, ki ima deževni gozd znotraj mestnih meja

Študija raziskovalcev iz OpenAI in MIT kaže, da nekateri ljudje postajajo zasvojeni s pogovori z umetno inteligenco. Pri njenih stalnih uporabnikih so opazili znake, podobne klasični odvisnosti: obsesivno razmišljanje o aplikaciji, nervozo, ko je ne uporabljajo, čustveno navezanost in celo nihanja razpoloženja. Mnogi od njih so osamljeni in jim ChatGPT postane prijatelj, poslušalec ali svetovalec. Večina uporabnikov takih težav nima – a ko umetna inteligenca začne nadomeščati resnične pogovore in lastno razmišljanje, se hitro znajdemo v svetu, kjer se človek raje zaupa računalniku kot drugim ljudem. Je to šele začetek »digitalne odvisnosti nove generacije«?

Nova raziskava, objavljena v reviji Journal of Vascular and Interventional Neurology, je pokazala, da ljudi, ki so kdaj imeli mačko, kar za 37 odstotkov manj ogroža smrt zaradi srčnega infarkta kot tiste, ki nikoli niso imeli mačke. V dvajsetletni študiji, ki je zajela več kot štiri tisoč udeležencev, so raziskovalci upoštevali dejavnike, kot so starost, spol, krvni tlak, sladkorna bolezen in kajenje, a povezava je ostala. Raziskovalci menijo, da mačke morda pomirjajo lastnike in s tem dobesedno »mehčajo« njihova srca.

V osrčju avstralskega gorovja Blue Mountains stoji kamnita »Sfinga« – nenavadna »naravna« formacija, ki kot tihi stražar bdi nad dolino Jamison. Postavljen na robu prepada s svojo mogočno silhueto iz ene perspektive spominja na človeško podobo, iz druge pa s svojo skoraj staljeno strukturo vzbuja občutek starodavne skrivnosti. Je to res le naključje geoloških procesov ali pa gre morda za kamniti zapis nekega davnega spomina, ki nam skozi obliko in tišino šepeta o času, ki smo ga pozabili?

Zamisel za QR kodo, ki danes poganja digitalni svet, se je rodila v japonskem podjetju Denso Wave leta 1994. Njen izumitelj, inženir Masahiro Hara, je med igranjem starodavne strateške igre go opazoval črno-bele kamenčke na mreži in dobil navdih: na podoben način bi lahko shranjevali informacije – v vzorcu pik, ki ga je mogoče hitro brati z vseh smeri. Cilj je bil pospešiti sledenje avtomobilskim delom v tovarnah Toyote, kjer so bile črtne kode prepočasne. QR koda lahko shrani več kot sedem tisoč znakov in deluje tudi, če je do 30-odstotno poškodovana. Iz igre go je nastal ključ globalne komunikacije.

Znanstveniki že desetletja poskušajo razumeti skrivnosten pojav, imenovan kvantno tuneliranje – pojav, pri katerem delci prehajajo skozi ovire, čeprav za to nimajo dovolj energije. Nedavne meritve so pokazale nekaj osupljivega: delci se na drugi strani pojavijo hitreje, kot bi tja lahko prišla svetloba. Nemška fizika Patrik Schach in Enno Giese s Tehnične univerze v Darmstadtu menita, da delci skozi oviro potujejo skoraj brez časovne zamude – njihov »čas potovanja« je lahko celo nič. To bi pomenilo, da v kvantnem svetu morda obstajajo procesi, ki presegajo mejo svetlobne hitrosti. A večina znanstvenikov opozarja, da to ne pomeni, da se informacija ali energija res giblje hitreje od svetlobe – le da naš način merjenja časa pri teh mikroskopskih pojavih morda ne deluje tako, kot si mislimo. Se svet v resnici obnaša hitreje, kot nam dovoljuje Einsteinova fizika?

Nasin teleskop Jamesa Webba je posnel nekaj, kar bi lahko spremenilo vse, kar vemo o vesolju. Zaznal je galaksije, ki so nastale neverjetno zgodaj, že 250 milijonov let po velikem poku, in med njimi celo spiralne galaksije, ki naj bi se pojavile šele po milijardah let. Še bolj nenavadno pa je, da se dve tretjini opazovanih galaksij vrti v isto smer. Po teoriji bi moralo biti njihovo vrtenje naključno, a očitno ni. Nekateri znanstveniki zato domnevajo, da naše celotno vesolje morda obstaja znotraj ogromne črne luknje, katere vrtenje določa gibanje vsega v njej. Če imajo prav, potem smo vsi – planeti, zvezde in galaksije – del vrtinca znotraj vesoljske pošasti.

Znanstveniki so odkrili, da po smrti človekovega organizma nekatere celice še ne umrejo takoj, temveč se še kar naprej obnavljajo, prilagajajo in celo tvorijo nove večcelične strukture, če so jim le na voljo hranila, kisik in bioelektrika. V raziskavi, objavljeni v reviji Popular Mechanics, strokovnjaki namigujejo, da bi te »preživele« celice lahko imele obliko lastne zavesti, ločene od telesa. Takšna celična inteligenca bi lahko preoblikovala medicino, presaditve organov in naše razumevanje samega življenja. Ali delci nas živijo naprej tudi takrat, ko naše telo že umre?

Nova raziskava potrjuje, da znameniti Mandelov učinek resnično obstaja. Gre za pojav, ko se množice ljudi enako »napačno« spomnijo dogodkov, besed ali slik – kot da bi živeli v vzporedni resničnosti. Primer? Mnogi so prepričani, da je pokemon Pikachu imel črn konec repa, ali da je v logotipu družabne igre Monopoly mož nosil monokel, pa ga nikoli ni. Znanstveniki, ki so raziskavo objavili v reviji i-Perception, priznavajo, da tega pojava ne znajo razložiti; ne gre le za zmeden spomin, ampak za kolektivni občutek drugačne preteklosti. Zakaj se tolikšen del ljudi spominja iste »napačne resničnosti«? Je naš spomin nezanesljiv – ali pa res obstaja več različic sveta?

Znanstveniki z Univerze v Southamptonu so uspeli vdelati celoten človeški genom – vse tri milijarde črk naše DNK – v droben steklen kristal, velik kot kovanec. Ta »5D kristal« lahko shrani do 360 terabajtov podatkov in ostane berljiv več milijard let, celo pri temperaturah do tisoč stopinj Celzija. Podatki so vrezani v petih dimenzijah, treh prostorskih in dveh optičnih, kar omogoča izjemno gostoto zapisa. Poleg DNK je v kristalu zapisan tudi slikovni »ključ«, ki razlaga kemijske elemente in strukturo dvojne vijačnice, da bi bodoče civilizacije lahko razumele, kaj vsebuje. Kristal je shranjen v arhivu Memory of Mankind v avstrijskem Hallstattu – kot sporočilo prihodnosti, če bi človeštvo nekoč izginilo.